Oblačilna Kultura






  Predmeti iz zbirk Slovenskega etnografskega muzeja

    Odgovorna kustosinja dr. Janja Žagar, kustosinja za oblačilno kulturo in tekstil

Okoli 115 oblačilnih in tekstilnih ipredmetov s koroško provenienco se je zbralo v tekstilni zbirki SEM. Pridobljeni so bili deloma že konec 19. In v prvih desetletjih 20. Stoletja, nato pa ob nastanku samostojnega Etnografskega muzeja leta 1923 izdvojeni iz zbirke skupnega muzeja in vpisani v nov, samostojni register. Drugi del predmetov s Koroške je bil pridobljen v drugi polovici 40. in v 50. letih 20. stoletja - nekaj kosov iz Federalnega zbirnega centra (prevzem leta 1947), drugi kot del terenskih pridobitev t. i. individualnih raziskav posameznih kustosov s konca 40. let . Zadnjo skupino tvorijo povezane skupine oblačil in oblačilnih dodatkov (t. i. kompleti ljudskih noš), pridobljenih med leti 1948 in 1960.

  Pokrivala

  Pokrivala

Pokrivala so tisti oblačilni dodatki, ki so zaradi lege na telesu hitro opaženi in razpoznavni. Zbiranje za muzeje jim tudi sicer namenja precejšnjo pozornost, zdi pa se, da jim je pripisana tudi (pre)velika vloga v ožje geografskem (regionalnem, lokalnem) označevanju / razločevanju. Posebej to velja za ženska pokrivala, ki so ob enakem krojnem tipu oblačil lahko vzpostavljala razliko med Gorenjsko in Koroško (slovensko in avstrijsko Koroško, znotraj tega pa celo med dolinami (Rož, Podjuno, Ziljo) itd. Verjetno se je prav zato v zbirki ohranilo kar 45 koroških avbic različnih tipov, med njimi največ črnih koroških kap /avb z izrazito krašenim delom na zatilju. Vsaka med njimi ima drugačne, individualne krojne in krasilne detajle, ki zaradi pomanjkljivo zapisanih provenienc v inventarnih knjigah na srečo niso omogočali konstruiranja ozko krajevnih (namišljenih) posebnosti.

Koroške avbice so se nosile v Podjuni in Rožu, evidentirana pa je tudi njihova raba na slovenskem delu Koroške in severne Gorenjske.
Ziljski pintel kot del ženske oz. dekliške noše geografska oblikovna posebnost, vendar je funkcionalno vezan zgolj na kostumiranje ziljskih deklet za ples ob štehvanju, imenovan Prvi rej. V zbirki sta se ohranila dva, nobeden ni v celoti originalnega izvora: prvi je naknadno popravljen z gubanjem iz tržaškega organdija, drugi pa je v celoti (slaba) rekonstrukcija iz leta 1933.
Moški klobuki, ki jim je vsaj domnevno pripisan koroški izvor, ne izkazujejo geografskih posebnosti, prej razvojne, saj so se ohranili le starejši širokokrajniki, kot so se med kmeti nosili do srede 19. stoletja.

  Oblačilni kompleti

  Oblačilni kompleti

Naj bi zajemali vse oblačilne dele in dodatke, ki naj bi tvorili razpoznavno celoto oz. značilni oblačilni videz nekega časa in prostora. Za zbirko so bili med letoma 1948 in 1950 odkupljeni trije oblačilni kompleti, poimenovani kot ljudske noše iz Ziljske doline in Št. Jakoba v Rožu. Pri tem ne gre za originalne kose iz prve polovice 19. stoletja, ki bi jih v resnici nosil ta ali oni ziljski ali rožanski kmet/kmetica, ampak za kostume, ki so nastali z zbiranjem kosov različne provenience in starosti, s katerimi so nosilci na različnih prireditvah lahko nebesedno in simbolno poudarjali svojo izvorno krajevno ali narodno pripadnost. Nekateri oblačilni deli teh sestavljenih kostumov so bili izdelani tudi na novo; zgled za to so jim nudile starejše likovne upodobitve, fotografije ali muzejski predmeti. V celoti rekonstruiran je četrti oblačilni komplet ženske noše iz Ziljske doline, izdelan leta 1933 »po starem«. Tako razumljene muzejske predmete oz. povezane skupine predmetov zagotovo ne gre nekritično razumeti kot nesporen dokument kraja in časa, ki ga predstavljajo. So pa zanimivi pričevalci o spremenljivih pomenih, ki so oblačila sčasoma preoblikovali iz funkcionalnih v simbolne predmete. Kar je plod družbeno-kulturnih in političnih teženj, pa tudi strokovne in muzealske interpretacije vsake dobe. Predstavljamo izbrane oblačilne kose in dodatke omenjenih oblačilnih kompletov.

  Posamična oblačila in dodatki



  Druge tekstilije